nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Zamenjave oblik ali vrst so v umetnem pesništvu vedno intencionalne, odvisne od vsakega avtorja posebej, medtem ko so v ljudskem pesništvu lahko socialne in družbene okoliščine tiste, ki vplivajo na spremembe. V vseh zgodovinskih obdobjih je ljudska pesem večinoma afirmativna do preteklega, konvencionalnega (prave kritike ni, ljudski pevci pesmi zelo na splošno komentirajo: "to je lepo; ta pesem je predolga, razvlečena ...", čeprav bi verjetno ljudski pevci kaj več povedali o posamezni pesmi, če bi raziskovalci o njihovem odnosu do pesmi postavili več vprašanj), pri umetni pesmi pa navadno opazimo negativen odnos do prejšnjega obdobja, "vsaka inovacija novega žanra zanika starega". ( 1983: 139-145.) Umetna pesem ima do tradicije odnos identifikacije in negacije, ljudsko pesništvo, ki je v svojem osnovnem bistvu tradicionalno, pa do tradicije ne vzpostavlja odnosa. Avtor umetne pesmi se zavestno opredeljuje do tradicije, publike in stila, ljudski pevec pa poje v imenu skupnosti, se z
njo identificira, a jo lahko tudi kritizira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani