nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
roman se v širše literarno obzorje vtiskuje kot delo, ki je našlo, vsrkalo in z dobro umetniško slino pregnetlo ljudske odnosnice, se zavedalo njihovih smislov in vrednosti, jih parodično raztrgalo in znova zlepilo, tako da delujejo kot novo besedilo na ozadju starega, pri katerem staro prepoznamo in prav zaradi te prepoznave zaječimo od groze novega, strašnejšega. Roman ni mogel brez ljudskega, sodobni ustvarjalec ne more mimo ljudskega, saj je preželo vse naše bivanje in ustvarjanje, ljudsko oživlja in je oživljeno, ne izgublja, ko se pretaka po novih pesniških sobanah.
Ljudska pesem v sodobni slovenski poeziji in kulturi nasploh ni predstopnja (ali samo material) umetnega pesništva, saj so njene vsebine in oblike enakovredni (njeni pomeni so velikokrat celo temelji pomenov umetnih pesmi) nosilci sporočil preteklosti in sedanjosti, ki prenašajo svoje smisle celo daleč v prihodnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani