nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Za je človek samo del vesolja, ali kot pravi: "Človek toliko bolj pozablja na svoj izvir in temelj, kolikor bolj je prepričan, da je sam sebi temelj." ( 1966: 1042.) Človek ljudske pesmi verjame v "nebesa" in ima upanje, in če še ni sprijaznjen z življenjem, ki ga živi, se vsaj lahko opre na svojega, ki je v ljudski pesmi venomer navzoč (npr. kraljeva v pesmi Jelengar prosi za pomoč, v ljudski pesmi Zvedel sem nekaj novega (Š 2174): "Bog ti obvari dušo, telo ...", kar preoblikovano citira tudi v Samorogu: " - Bog mi obvaruj dušo, telo!", kjer se fant in Dizma obračata k Bogu. Strnišev človek sicer verjame v transcendenco, ki je delno še krščanska, a se že preveša v kozmično, toda ta ni vsemogočna in ga ne odrešuje. Trdnih temeljev za sodobnega človeka v Strniševi poeziji ni, zato se zdi, da jih išče v bivanjskih vrednotah ljudske pesmi in njenih pomembnejših mitih in zgodbah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani