nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Če je res, da je nastajanje in spreminjanje poezije potekalo in poteka med poučevanjem in fantazijo ter magijo, lahko rečemo takole: če so nekateri pesniki skušali (od razsvetljenstva, realizma ...) s posnemanjem ljudske pesmi predvsem poučevati, komunicirati v najširšem smislu, pa se zdi, da je generacija ustvarjalcev po šestdesetem letu vse do leta 1990 in nato še v desetletju do leta 2000 želela na najrazličnejše načine magično učinkovati z elementi ljudskega pesništva, ki jih je vnašala v svoje pesmi, se vračati k izviru pomena in besede. Toda ne tako, da bi s temi elementi komunicirali z najširšimi množicami, ampak da bi iz ustvarjanja najširših množic izluščili tisto, kar je mistično, arhetipsko, prvinsko, naravno, a se je znova pojavilo v ospredju tako jezika kot vsebine sodobne pesmi. Moralne, socialne in komunikacijske funkcije poezije so se okrepile tudi v sodobni slovenski poeziji, ko se je v praznoti razdrobljene besede, zvoka,
ritma, vrednot pojavila želja po uresničevanju nove poetike tudi z uporabo "stare", ki naj bi bila temelj (nacionalni in etični) različnim generacijam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani