nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
umetna ... ponarodela: ljudska ... prepesnjena: umetna ... ponarodela: ljudska
Motivno raznoliko, ritmično, v načinu izražanja pa blizu ljudskemu so v svojih umetnih pesmih, ki so ponarodele, opevali naravo in lirične trenutke v življenju ter se posvečali domovinski tematiki in zdravičkam naslednji trije avtorji:, ki je v Pesmih za pokušino (1832-1838) objavil naslednje pesmi: Vse mine (Kje so moje rožice), Lastovki v slovo (Mrzel veter tebe žene) in Sneg za to leto slovo je že vzel; Rišpl (1820-1887), ki je s povsod po Sloveniji znano pesmijo Majolka bod pozdravljena (Pesmarica za karatek čas, 1859) zaznamoval sklop zdravičk, čeprav za njegovo avtorstvo vedo danes samo strokovnjaki; in (1809-1878), koroški pesnik in skladatelj, pomemben predvsem za pokrajino, ki je zlagal v "narodnem slogu" (En postojmo, Bratec moj predragi, Temna noč bo minila) (glej SBL IV 1980-1991: 172) in so njegove pesmi večinoma ponarodele. Ustavili se bomo še pri pesmi, ki je danes
znana po vsej Sloveniji, čeprav je bila najprej znana samo na Koroškem kot koroška himna, in sicer pri pesmi Gor čez izaro.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani