nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Tako je izgubil moč nad svojim telesom, njegov duh, ki je bil pred tem zgolj povezan s telesom, pa je postal odvisen od le-tega: ker so zdaj prav vsa gibanja "upornih [življenjskih] duhov", do katerih je v njegovem telesu prišlo ob stiku z zunanjimi telesi, dosegla poglavitni del njegovih možganov, je njegov duh skladno s tem utrpel prav toliko modifikacij.
Malebranchevega, katerega "poglavitni cilj ni sreča ljudi", ampak "njegova lastna slava",, ki potemtakem "bolj kot dobrobit svojih stvaritev ljubi lastno slavo",, katerega "edini cilj ob stvarjenju univerzuma je njegova lastna slava",, ki verjame, da je večje slave deležen vsled la simplicité de ses voyes, enostavnosti svojih poti, kot pa vsled la beauté de l'Univers, lepote univerzuma, z eno besedo,, ki se bolj kot s samim rezultatom postavlja z načinom, kako ga je dosegel, si ni težko predstavljati, kako nestrpno čaka, kdaj bo prvi človek podlegel skušnjavi in grešil ter ga s tem končno odrešil izjeme, ki jo mora zaradi
njega delati v naravnih zakonih, ki jih je sam vzpostavil, oziroma razveljavljanja lastnih zakonov, z eno besedo, ponižujoče "partikularne previdnosti", s katero mora preprečevati "neprijetne posledice" naravnih zakonov. Prav zaradi tega se Bog ob grehu prvega človeka noče "ponižati na raven partikularne previdnosti":
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani