nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Nemajhno nevšečnost, ki jo predstavlja primer dvoglave hidre, katere glavi "sta se spopadli med sabo" in je "ena glava iste živali požrla drugo glavo, ki je bila pred nekaj dnevi še del nje same", pri katerem je videti, kakor da smo "s škarjami iz ene same volje napravili dve volji", se pravi z razcepili tudi sámo (pred tem enovito) voljo živali, Bonnet v skladu s svojo teorijo reši enostavno tako, da ugotovi, da v resnici ni šlo za razcep volje, ampak za to, da smo iz ene glave napravili dve, pri čemer je ena od obeh polovic, namreč tista, v kateri se še naprej nahaja njen sedež, ohranila prvotno dušo, v klici nove glave pa se je že ves čas nahajala tudi njena lastna duša s svojo avtonomno voljo (zato so hidre po Bonnetu, strogo vzeto, les Personnes composées, sestavljene osebe). Tako rekoč nerešljiv problem, ob katerem gredo celo Bonnetu, kot psihologu, lasje pokonci, pa predstavlja sicer redek primer zlitja oziroma zraščenosti možganov dveh polipov v ene same možgane: medtem ko
"insekt, ki je najprej gosenica, nato in končno metulj, ne privzema toliko različnih osebnosti, kot privzema oblik, oziroma natančneje, v gosenici ni treh Jazov [il n'y a pas trois Moi dans la Chenille]," se pravi medtem ko ima insekt, ki gre skozi različne razvojne stadije, "ves čas isto individualnost, isti Jaz, ki v različnih obdobjih svojega življenja čuti in deluje z različnimi organi", pa imamo v primeru zlitja možganov opraviti z deux Moi dans le meme cerveau, dvema Jazoma v istih. Ker "ni videti, da bi lahko oba Jaza imela isti občutek v istem nedeljivem trenutku", se pravi, ker nekatere afekcije telesa čuti en Jaz, nekatere druge pa drugi Jaz, ta polip predstavlja zgled pravcate alternirajoče oziroma dvojne osebnosti: izmenično živi dve življenji, pri čemer nobeden od obeh Jazov nima nikakršnega dostopa do izkustev drugega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani