nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Neizmerno očaran z ordre gradué, postopnim redom, ki se je zrcalil v obsežni zbirki, in z lacunes apparentes et toujours remplies, navideznimi vrzelmi med vrstami, ki so bile vsakokrat zapolnjene, uzre resničnost l'échelle des etres, lestvice bitij, katere obstoj je v času, iz katerega prihaja, kot sam pravi, slutilo več filozofov, sicer pa so ji praviloma nasprotovali: "razločno je bilo videti, da se vrste stikajo in tako rekoč prehajajo druga v drugo" in "da v mehkih in pretanjenih prehodih od rastline k živali in od živali k človeku ni bilo nikakršne vrzeli." V družbi prihodnosti, katere vodilo je bilo prepričanje, da "v redu bitij nič ne izgine" in da je potemtakem prav "vse skrito v nedrih narave - treba je samo iskati", je pri zapolnjevanju vrzeli v lestvici bitij sodelovalo več rodov zapored, tako da tudi sama "veriga opazovanj ni bila nikoli prekinjena in je bil vsak verižni člen trdno vpet v naslednjega"; to so seveda počeli v upanju, da bo na ta
način "veriga idej in zaporednih naprezanj nekega dne obsegla celotni univerzum", se pravi v upanju, da bo "veriga idej" sovpadla z "verigo bitij". A kljub temu, da so do leta 2440 odkrili vrste, ki so bile pred tem "absolutno neznane", in s križanjem ustvarili nove, lestvica še vedno ni popolna in še vedno mrzlično iščejo manjkajoča vmesna bitja: v utilitaristično naravnani družbi 25. stoletja imajo namreč še vedno ermites, puščavnike, ki vse svoje življenje prebijejo v gozdovih, kjer nabirajo in preučujejo rastline, ob točno določenih dnevih pa prihajajo v tempelj poročat o svojih odkritjih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani