nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ko hodi naokrog po Parizu - ta je seveda popolnoma spremenjen, mesto je zdaj tako rekoč udejanjena utilitaristična utopija; Sorbona, na primer, ni več mesto brezplodnih, dolgoveznih razprav, kjer bi "analizirali abotne stavke", ampak resna ustanova, kjer preučujejo "človeštvu neprimerno bolj koristne stvari": spremenjena je namreč v veliko secirnico, kjer "modri anatomi" raztelešajo "neobčutljiva trupla ... v dobro prihodnjih rodov" itn. -, med drugim vstopi v tempelj, na katerem je videl vklesan napis Abrégé de l'Univers: gre za nekakšen panoptično urejen naravoslovni muzej, v katerem je mogoče prav vse vrste živali, rastlin in kamnin "videti z enim samim pogledom". Neizmerno očaran z ordre gradué, postopnim redom, ki se je zrcalil v obsežni zbirki, in z lacunes apparentes et toujours remplies, navideznimi vrzelmi med vrstami, ki so bile vsakokrat zapolnjene, uzre resničnost l'échelle des etres, lestvice bitij, katere obstoj je v času, iz katerega prihaja,
kot sam pravi, slutilo več filozofov, sicer pa so ji praviloma nasprotovali: "razločno je bilo videti, da se vrste stikajo in tako rekoč prehajajo druga v drugo" in "da v mehkih in pretanjenih prehodih od rastline k živali in od živali k človeku ni bilo nikakršne vrzeli." V družbi prihodnosti, katere vodilo je bilo prepričanje, da "v redu bitij nič ne izgine" in da je potemtakem prav "vse skrito v nedrih narave - treba je samo iskati", je pri zapolnjevanju vrzeli v lestvici bitij sodelovalo več rodov zapored, tako da tudi sama "veriga opazovanj ni bila nikoli prekinjena in je bil vsak verižni člen trdno vpet v naslednjega"; to so seveda počeli v upanju, da bo na ta način "veriga idej in zaporednih naprezanj nekega dne obsegla celotni univerzum", se pravi v upanju, da bo "veriga idej" sovpadla z "verigo bitij".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani