nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Tako jo, denimo, v romanu Louisa Sébastiena Mercierja z naslovom L'An 2440, ki je prvič izšel leta 1771 - ta sijajni znanstveno-fantastični roman, ki je danes bolj ali manj pozabljen, je bil ena največjih knjižnih uspešnic predrevolucijske -, srečamo kot osrednje metodološko vodilo naravoslovja še več stoletij daleč v prihodnosti. Junak romana gre nekega večera leta 1768 spat in se v sanjah zbudi leta 2440, star okroglih 700 let. Ko hodi naokrog po Parizu - ta je seveda popolnoma spremenjen, mesto je zdaj tako rekoč udejanjena utilitaristična utopija; Sorbona, na primer, ni več mesto brezplodnih, dolgoveznih razprav, kjer bi "analizirali abotne stavke", ampak resna ustanova, kjer preučujejo "človeštvu neprimerno bolj koristne stvari": spremenjena je namreč v veliko secirnico, kjer "modri anatomi" raztelešajo "neobčutljiva trupla ... v dobro prihodnjih rodov" itn. -, med drugim vstopi v tempelj, na katerem je videl vklesan napis Abrégé de l'Univers: gre za nekakšen panoptično urejen
naravoslovni muzej, v katerem je mogoče prav vse vrste živali, rastlin in kamnin "videti z enim samim pogledom".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani