nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Markiza de Merteuil iz Laclosovih Les Liaisons dangereuses, ki je umetnost pretvarjanja razvila tako rekoč do popolnosti - v 81. pismu se namreč postavlja s popolnim obvladovanjem svojih oči, z brzdanjem pogleda, z močjo nad izrazom svojega obraza -, je bila po lastnih besedah zmožna a volonté, po volji privzeti le regard distrait, raztreseni pogled. Ko zvemo, kaj vse je morala prestati, da se je izurila v tem, ji lahko mirno verjamemo na besedo: če jo je kaj užalostilo, si je prizadevala, da bi bila videti vesela; namenoma si je sama zadajala bolečine in obenem poskušala doseči na obrazu izraz ugodja; vnanje znake veselja je vsakokrat poskušala zatreti oziroma prikriti itn. Markiza, ki se, podobno kot Marianne, tudi sama postavlja s poznavanjem filozofije, je pač morala brati Descartesove Les Passions de l'âme: ve namreč, da lahko izraz svojega obraza in oči spremenimo in na ta način prikrijemo svoje trenutno čustvo, če si obenem živo predstavljamo
prav tisto čustvo, ki je nasprotno temu, ki ga želimo prikriti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani