nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Do oseb, ki so škilile, je torej Descartes občutil ljubezen samo zaradi tega, ker jih je z izvornim ljubljenim objektom družila neka partikularna poteza, namreč škilavost; in ta poteza, ki je sprožila celo verigo Descartesovih neudržljivih ljubezenskih reakcij, zaznamovala celo vrsto izbir objekta, je bila že na samem izvornem ljubljenem objektu nekaj popolnoma naključnega, parcialnega: ni bila škilavost tisto, kar ga je na deklici pritegnilo - le-ta je morala veselje v njem pač vzbuditi kako drugače. Da škilavost, prevedeno v besedišče Spinozovega 16. pravila, ni bila učinkujoči vzrok Descartesovega afekta veselja, je jasno, saj Descartes v pismu eksplicitno razlikuje med dvema vtisoma: med vtisom, ki ga je v njegovih pustil vsakokratni "pogled na njene krivoglede oči", in nekim drugim vtisom, namreč "vtisom, ki je [v njem] vzbujal ljubezen."
V ljubezenski vezi, v kateri me drugi ne ljubi zaradi vzroka, ki bi bil v meni samem, ampak zaradi nekega meni
vnanjega vzroka, ki izvorno pripada nekemu drugemu objektu, s katerim me druži neka naključna, parcialna poteza, je na delu mehanizem simbolne identifikacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani