nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Še preden so torej izročeni v "nadaljnjo uporabo živim", mrtvi že koristijo njemu samemu: nagačevanje stvari je tisto, kar ga navdaja z občutkom zadovoljstva, nagačevanje stvari je sredstvo njegovega samouresničenja in duhovne rasti - z eno besedo, nagačevanje mrtvih je tisto, za kar Norman živi.
Norman se v svojem pragmatičnem odnosu do mrtvih teles ne navdihuje le pri tradiciji utilitarizma, ampak tudi pri njegovih neposrednih predhodnikih: Norman smrti teles, ki bodo kasneje koristila živim, ne prepušča naključju - nagačuje in avto-ikonizira namreč prav telesa svojih žrtev (ne le gospa, in detektiv, tudi nagačeni krokarji in prav gotovo niso umrli naravne smrti, ampak so morali biti uplenjeni). V svojem podivjanem, zblaznelem utilitarizmu je torej Norman podoben razvpitima morilcema Burku in Haru, ki sta morila z namenom, da bi telesa njunih žrtev potem lahko služila utilitarnim ciljem: medtem ko so telesa njunih žrtev služila benthamovskemu "prehodnemu", se pravi
"raztelesitvenemu oziroma anatomskemu" smotru, pa telesa Normanovih žrtev - tako mati kakor tudi krokarji in - služijo benthamovskemu "trajnemu", se pravi "ohranitvenemu oziroma kiparskemu" smotru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani