nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
A čeprav so vsi enoznačno "svoji lastni kipi" oziroma "svoji lastni spomeniki", pa hkrati niso prav nič več kot to - namreč spomeniki samim sebi. Kar bi namreč avtorja Avto-ikone zmotilo na vseh naštetih avto-ikoniziranih modrecih, je prav dejstvo, da vsi reprezentirajo sami sebe kot mrtve, se pravi kot mrliče: čeprav so videti natanko tako, kot so bili videti takrat, ko so še živeli, pa ležijo kot mrtva trupla, z zaprtimi očmi, medtem ko Bentham sam sedi na stolu, na katerem je vedno sedel, in z odprtimi (steklenimi) očmi nemo zre predse, na glavi ima klobuk, v rokah pa svojo najljubšo sprehajalno palico, kakor da bi bil ravnokar prišel od kod in sedel ali pa kakor da bo vsak hip vstal in odšel na antejentacular circumgyration (kar je bil njegov priljubljeni izraz za vsakodnevni sprehod pred zajtrkom) - z eno besedo, kakor da bi bil živ. Medtem ko je Benthamova avto-ikona v sklepih gibljiva (po potrebi jo je mogoče tudi razstaviti ), pa rigidnih balzamiranih trupel ne bi bilo mogoče
animirati oziroma oživiti niti na odru - v avto-ikoničnem teatru, ki oživlja mrtve tako, da uprizarja dialoge med njimi, bi torej Lenin, Ho Ši Minh, Mao Zedong in Il Sung lahko le molčali oziroma igrali sami sebe samo v trenutku svoje smrti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani