nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ker nas torej smrt ne more ločiti od tistega telesa, s katerim smo v resnici združeni, od telesa, v katerem kot duhovi dejansko prebivamo, se pravi od "nepreminljivega", sublimnega telesa, ki je edino zmožno delovati na nas, ampak samo od tistega telesa, ki je bilo že takrat, ko je bilo še pri življenju, popolnoma neučinkovito in ni moglo delovati na nas, se pravi od telesa, ki je bilo tako rekoč mrtvo že pred sámo smrtjo, je seveda jasno, da "ob smrti ne izgubimo ničesar": donc la mort qui sépare l'âme ... de ce corps insensible, ... n' nullement a craindre, smrti, ki loči dušo ... od tega nezaznavnega telesa, ... se potemtakem nikakor ni treba bati. Ker je potemtakem telo, ki že za časa življenja materialnega telesa deluje na nas, prav tisto telo, ki na nas deluje tudi po njegovi smrti, se pravi prav sublimno telo, to seveda pomeni, da vstajenje telesa pri Malebranchu vselej že predhaja sami smrti. V očeh nekoga, ki tako kot Berkeley tudi sam verjame, da bo od mrtvih vstal takoj
"naslednji trenutek po smrti", oziroma nekoga, ki je tako kot Malebranche tudi sam prepričan, da je od mrtvih vselej že vstal, je kakršenkoli strah pred smrtjo najbrž res povsem odveč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani