nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ker je po Malebranchu duša lahko združena samo s tistim, kar lahko deluje nanjo, to seveda pomeni, da ni združena z materialnim telesom, ampak samo z idealnim telesom, ki edino lahko deluje nanjo in v njej povzroča bolečino. Idealno telo je plus réel, bolj realno od materialnega; še več, za razliko od materialnega, ki po smrti ne obstaja več, je naše drugo, idealno telo incorruptible, nepreminljivo in ga posedujemo tudi takrat, ko materialno telo izgubimo. Ker nas torej smrt ne more ločiti od tistega telesa, s katerim smo v resnici združeni, od telesa, v katerem kot duhovi dejansko prebivamo, se pravi od "nepreminljivega", sublimnega telesa, ki je edino zmožno delovati na nas, ampak samo od tistega telesa, ki je bilo že takrat, ko je bilo še pri življenju, popolnoma neučinkovito in ni moglo delovati na nas, se pravi od telesa, ki je bilo tako rekoč mrtvo že pred sámo smrtjo, je seveda jasno, da "ob smrti ne izgubimo ničesar": donc la mort qui sépare l'âme ... de ce corps insensible,
... n' nullement a craindre, smrti, ki loči dušo ... od tega nezaznavnega telesa, ... se potemtakem nikakor ni treba bati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani