nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Da bi bil tudi nad tistimi celicami, ki iz nekega določenega nadstropja niso v celoti vidne, mogoč enak nadzor kot nad tistimi, ki so s tega očišča prosojne, je treba v njih na tleh narisati črto, ki v nadzornikovih očeh razdvaja zapornikovo vidnost od njegove nevidnosti - vse dotlej, dokler zapornik te črte ne prestopi, je viden, ko pa jo prestopi, postane neviden. Nevidnost je - nič manj kot vidnost - zanesljivo znamenje tega, kje natanko se ta trenutek nahaja zapornik: če ga ni videti, če je neviden, se v compact microcosm, v sklenjenem, strnjenem mikrokozmosu panoptikona lahko nahaja samo onstran črte, ki njegovo vidnost v nadzornikovih očeh razmejuje od nevidnosti. V panoptikonu torej nadzornikovemu pogledu ni mogoče ubežati niti v primeru, če se skrijemo njegovim očem in se napravimo nevidne - ko namreč zapornik prestopi črto in postane neviden, je "prav sama njegova nevidnost [his invisibility] tisto znamenje, po katerem ga lahko opazimo [a mark to note him by]," pravi
Bentham.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani