nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
V panoptikonu se nadzornik potemtakem čim manj kaže, čim manj izpostavlja očem zapornikov: vso svojo moč nad zaporniki namreč dolguje prav svoji nevidnosti oziroma natančneje, svoji invisible omnipresence, nevidni vseprisotnosti.
Z nadzornikovo realno prisotnostjo torej ideje njegove vseprisotnosti v duhu zapornikov ni mogoče ustvariti na enak način, kot lahko z realno kaznijo v duhu nedolžnih ustvarimo idejo kazni: medtem ko lahko idejo kazni, kot svoj lastni videz, proizvede sama realna kazen, pa je edina realnost, ki bi lahko, kot svoj lastni videz, proizvedla idejo vseprisotnosti, bržkone prav Bog.
O tem, kako daleč je seglo Benthamovo prepričanje, da je ustrezen samo tisti videz, ki ga - kot svoj lastni videz - proizvede stvar sama oziroma realnost, se pravi prepričanje, da je lahko samo vsaka stvar sama svoj najbolj ustrezni videz, svoja najbolj ustrezna reprezentacija, dovolj zgovorno priča njegov osebni zgled: globoko
prepričan, da ni ničesar, kar bi lahko njega samega reprezentiralo bolj ustrezno, kot lahko on sam reprezentira samega sebe, je dal svoje telo po smrti nagačiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani