nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Povsem neutemeljeno bi bilo namreč pričakovati, da bi bilo mogoče s kaznijo kakorkoli "poravnati" sam prestopek, se pravi pričakovati, da bi lahko realno trpljenje kaznovanega prestopnika sami žrtvi prestopka prineslo ustrezno zadoščenje: ta bo ob pogledu na prestopnika, ki se zvija v bolečinah, pa naj bodo še tako peklenske, v vsakem primeru nezadovoljena in razočarana, saj s kaznovanjem, se pravi z bolečinami, ki jih utrpi kaznovani prestopnik, v oškodovancu ni mogoče proizvesti tolikšnega ugodja, da bi lahko odtehtalo bolečine, ki jih je sam utrpel kot žrtev prestopka, pravi Bentham.
Videti je torej, da z realnostjo, se pravi z "realno kaznijo" oziroma "realnim trpljenjem", ne dosežemo prav nič takega, česar ne bi bilo mogoče doseči tudi s samim videzom, se pravi z "navidezno kaznijo" oziroma "navideznim trpljenjem".
Če po eni strani poglavitni namen kaznovanja, se pravi odvrnitev nedolžnih, dosežemo že s samim videzom ("edino, kar
koristi, ... je prav navidezna kazen" oziroma "ideja kazni"), in če, po drugi strani, stvar sama oziroma realnost, se pravi realna kazen, "povzroča samo škodo" - ali ne bi bilo potemtakem mogoče povsem enakega učinka kazni na druge, se pravi ideje kazni v duhu nedolžnih, ustvariti tudi s hlinjenim kaznovanjem, se pravi s fikcijo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani