nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Medtem ko ima lahko duša, ki je substanca zase, se pravi duhovna substanca, ki je realno različna od svojega telesa, razen o telesu, ki ga animira, "mnenje" najbrž še o čem, pa je, po drugi strani, govorjenje tiste duše, ki je istovetna s telesom, omejeno na verbalizacijo in minimalno interpretacijo afekcij tega telesa, namreč afekcij, ki so rezultat srečanj tega telesa z drugimi telesi, saj so vse njene modalitete zgolj manifestacije tega telesa oziroma njegove organiziranosti - skoznjo torej, strogo vzeto, spregovori to telo sámo. Ko namreč rečem je veux, hočem, to v Diderotovih očeh pomeni prav toliko, kot če bi rekel je suis tel, tak pač sem - moje hotenje potemtakem ni nič drugega kot manifestacija mojega telesa oziroma njegovega notranjega ustroja; oziroma naravnost povedano, moje hotenje, kot modaliteta duše, je sam ta ustroj. Za razliko od Descartesove-machine, Diderotov homme automate in La Mettriejev homme-machine nista brez duše - njuna duša ni nič drugega kot sama njuna
telesna organizacija: kot so po La Mettrieju "vse sposobnosti duše tako zelo odvisne od specifične organizacije možganov in celotnega telesa, da očitno niso nič drugega kot sama ta organizacija," tako duša tudi v Diderotovih očeh ni nič drugega kot prav sama "organiziranost in življenje" telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani