nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Vendar pa dragulji niso de pures machines, čisti stroji zato, ker njihovo mehansko govorjenje ne razodeva prisotnosti spiritualne duše, kot v romanu zmotno sklepa neki afriški kartezijanec, ki Descartesov "metafizični argument proti obstoju živalske duše" aplicira na govorico draguljev ("dragulji govorijo tako kakor ptiči pojejo" ), ampak zato, ker skoznje spregovori tista duša, ki ni realno različna od telesa, saj sama, strogo vzeto, ni nič drugega kot učinek organiziranosti tega telesa. Medtem ko ima lahko duša, ki je substanca zase, se pravi duhovna substanca, ki je realno različna od svojega telesa, razen o telesu, ki ga animira, "mnenje" najbrž še o čem, pa je, po drugi strani, govorjenje tiste duše, ki je istovetna s telesom, omejeno na verbalizacijo in minimalno interpretacijo afekcij tega telesa, namreč afekcij, ki so rezultat srečanj tega telesa z drugimi telesi, saj so vse njene modalitete zgolj manifestacije tega telesa oziroma njegove
organiziranosti - skoznjo torej, strogo vzeto, spregovori to telo sámo. Ko namreč rečem je veux, hočem, to v Diderotovih očeh pomeni prav toliko, kot če bi rekel je suis tel, tak pač sem - moje hotenje potemtakem ni nič drugega kot manifestacija mojega telesa oziroma njegovega notranjega ustroja; oziroma naravnost povedano, moje hotenje, kot modaliteta duše, je sam ta ustroj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani