nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
V očeh radikalnega materialista dragulji svojo verodostojnost potemtakem dolgujejo prav dejstvu, da jim - za razliko od samih žensk, ki jim nikoli ne zmanjka ne idej ne besed in so potemtakem zmožne konfabulirati v nedogled - prej ali slej zmanjka enih ali drugih, oziroma dejstvu, da govorijo "brezstrastno" oziroma "neprizadeto" (sans passion ), "neprostovoljno", prisiljeno, mehansko, da se slepo držijo ene same topike, da se pogosto ponavljajo itn. - skratka dejstvu, da govorijo kot stroji.
Vendar pa dragulji niso de pures machines, čisti stroji zato, ker njihovo mehansko govorjenje ne razodeva prisotnosti spiritualne duše, kot v romanu zmotno sklepa neki afriški kartezijanec, ki Descartesov "metafizični argument proti obstoju živalske duše" aplicira na govorico draguljev ("dragulji govorijo tako kakor ptiči pojejo" ), ampak zato, ker skoznje spregovori tista duša, ki ni realno različna od telesa, saj sama, strogo vzeto, ni nič drugega kot
učinek organiziranosti tega telesa. Medtem ko ima lahko duša, ki je substanca zase, se pravi duhovna substanca, ki je realno različna od svojega telesa, razen o telesu, ki ga animira, "mnenje" najbrž še o čem, pa je, po drugi strani, govorjenje tiste duše, ki je istovetna s telesom, omejeno na verbalizacijo in minimalno interpretacijo afekcij tega telesa, namreč afekcij, ki so rezultat srečanj tega telesa z drugimi telesi, saj so vse njene modalitete zgolj manifestacije tega telesa oziroma njegove organiziranosti - skoznjo torej, strogo vzeto, spregovori to telo sámo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani