nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
La voix inconnue, neznani glas, ki razkriva njene ljubezenske dogodivščine - ta glas je "neznan" tudi tisti ženski, katere dragulj je spregovoril; ta sprva tudi sama ne ve natanko, od kod prihaja glas, ampak zmedeno pogleduje naokrog, misleč da morda prihaja iz ust ali dragulja kake druge ženske -, očitno pozna njene najbolj notranje, skrite misli, se pravi misli, za katere je trdno prepričana, da jih ne pozna nihče drug razen nje same (hkrati pa to ni nekakšen notranji glas oziroma glas vesti, saj ga slišijo tudi vsi prisotni). Njen odpor pa dokončno zlomi dejstvo, da ta glas dejansko ve več kot ona sama: ta glas namreč ve tudi za tista njena srečanja s telesi nasprotnega spola, ki jih je ona sama že pozabila in je potemtakem takrat, ko je za neko takšno razmerje trdila, da o njem ne ve ničesar, govorila po pravici oziroma iskreno - ko pa jo nevidni glas na to razmerje spomni, lahko samo še zgroženo uvidi, da ta glas o njej ve več kot ona sama o sebi.
A ne le, da ta glas pozna in tako rekoč bere njene misli; ne le, da o njej ve nekaj, česar ona sama ne ve; ne le, da je videl stvari, za katere je trdno prepričana, da jih ni mogel videti nihče drug, ampak še več, ta glas je tudi močnejši od nje: govori namreč neodvisno od njene volje in celo proti njej - čeprav govori skozi del njenega telesa, ženska nad njim nima moči in ga ne more utišati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani