nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ne gre za nesmrtno dušo, ki bi se selila iz enega telesa v drugo - verzijo te teorije najdemo, denimo, še v Crébillonovem erotičnem romanu Le Sopha iz leta 1742, kjer je bila duša glavnega junaka v enem od svojih prejšnjih življenj obsojena na to, da se je selila iz ene zofe v drugo, zdaj pa zbrano družbo zabava z obnavljanjem ljubezenskih prizorov, ki jim je neopažena prisostvovala -, ampak za dušo, ki se seli po enem samem telesu in premine skupaj z njim. Tu je v samem žanru erotičnega romana že lepo viden premik od spiritualizma k materializmu: medtem ko univerzum Crébillonovega romana še vedno obvladuje spiritualistični sistem človeške duše (duša, ki preživi smrt telesa in se seli iz enega telesa v drugo, je očitno duhovna substanca, ki je realno različna od telesa, ki ga animira), pa univerzum Les Bijoux indiscrets že obvladuje nezgrešljivo materialistični sistem - v Mirzozinih očeh namreč duša ni nič drugega kot funkcija tistega organa oziroma telesnega
dela, v katerem se trenutno nahaja. Mimogrede, tudi naslovna junakinja že omenjenega pornografskega romana Thérese philosophe ni nič manj na tekočem s takratnim dogajanjem na filozofskem prizorišču, saj se očitno navdihuje pri materialistih: tako med drugim beremo, da duša ni duhovna substanca, ampak "del materije" in da potemtakem "na takšen ali drugačen način mislimo prav zaradi organiziranosti naših teles [l'organisation de nos corps]."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani