nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Če je torej pozaba po Padcu nedosegljiva, potem je po Malebranchu nedosegljiva preprosto zaradi tega, ker Bog naše želje po odsotnosti določenega objekta iz duha ni več pripravljen uslišati in tega objekta izbrisati iz duha. Pozaba je bila v moči človeka, dokler je bil ta še nedolžen, za grešnika pa se seveda ne spodobi, da bi lahko po svoji volji pozabil karkoli bi hotel - grešnik pač mora nositi tudi breme svojih spominov. Malebrancheva trditev, da se zakoni povezave našega duha z inteligibilno substanco univerzalnega Uma po grehu prvega človeka niso prav v ničemer spremenili, potemtakem očitno ne drži povsem: medtem ko lahko še vedno mislimo na karkoli hočemo - naše želje so še vedno okazionalni vzroki prisotnosti idej, Bog je vsako "naravno molitev" našega duha še vedno pripravljen uslišati in duhu razodeti ustrezno idejo -, pa za razliko od ne moremo več ne misliti na tisto, na kar bi hoteli ne misliti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani