nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Toda medtem ko lahko težave s slabim spominom premagamo tako, da enostavno listamo po knjigi, se vrnemo na začetek itn., pa so težave s popolnim oziroma absolutnim spominom tako rekoč nepremagljive; še več, ne le v knjigi, tla pod nogami izgubimo že v enem samem stavku. Ko pa mu je po dolgotrajnih mukah končno le uspelo prebrati kakšno reč do konca - praviloma je bral samo kratke zgodbe (Čehova ipd.) -, so se začele nove težave: zdaj je namreč v zgodbah opazil vsa tista notranja neskladja (kar ga je seveda samo še bolj zbegalo), ki so ušla celo samim njihovim avtorjem, na primer: v eni od zgodb se je nekdo od doma odpravil samo v suknjiču, ko pa je prišel tja, kamor se je bil namenil, si je najprej slekel plašč; ali v neki drugi zgodbi: nekdo hodi po cesti brez pokrivala, ko pa sreča znanca, v pozdrav rahlo privzdigne klobuk itn. Skratka, bil je utelešeni Borgesov Funes, ki se je spominjal celo tega, kako natanko so bili videti oblaki na točno določen
dan ob točno določeni uri na točno določeni strani neba - tako kot je bil Funesov spomin "smetišče", je tudi v S.-jevem duhu oziroma spominu vladal "pravcati kaos".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani