nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ker pa pri Malebranchu za razliko od Descartesa telo, ki v nas povzroča bolečino, ni sámo materialno telo, ki ga animiramo - kot smo videli, na duha ne more delovati niti telo, ki ga ta duh animira -, to seveda pomeni, da, strogo vzeto, ni to telo tisto, ki nam v resnici pripada. In prav podkrepitvi te paradoksne teze, da je duša prej kot z materialnim telesom, ki ga animira, združena z nekim drugim, sublimnim telesom, so namenjeni vsi številni zgledi enorokcev - se pravi tistih, ki čutijo bolečino v roki, ki je nimajo več -, ki jih najdemo pri Malebranchu.
Čeprav stvari, za katere verjamejo, da jih vidijo pred svojimi očmi, v resnici ne obstajajo, si les visionnaires des sens ne domišljajo, da jih vidijo, ampak dejansko vidijo "to, kar bi si sicer morali samo zamišljati"; kljub dejstvu, da niso dejansko takšni, kot se vidijo, se norci "dejansko vidijo takšne, kot mislijo, da so"; po Malebranchu povsem enako velja tudi za enorokce: čeprav je
ud sam imaginaire, namišljen, pa je bolečina, ki jo čutijo, tres réelle, zelo realna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani