nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Drugič, s tem, da je na mesto brezpogojnega, ki devalorizira patološkost in s tem razcepi subjekta, postavil voljo do užitka, nekaj torej, kar je v kantovski terminologiji inkarnacija patološkega, se je Sadu posrečilo nekaj, kar naj bi bilo po Kantu nemogoče: povzdigniti v brezpogojno instanco čutnega oziroma patološkega, absolutno partikularnost torej, ki je strukturno nedovzetna za univerzalizacijo. Užitka kot tistega, čemur J.-A. pravi "partikularni absolut" oziroma "patološki absolut" - paradoksni absolut, pravi, ker aficira - ni mogoče umestiti v koordinate Kantove etike zato, ker ima po Kantu vse, kar sodi v red patološkega, relativni, spremenljivi značaj, skratka, je nestalno in neuniverzalizabilno in kot tako nezmožno, da bi lahko pretendiralo na absolutno vrednost. Toda po Lacanu vseeno obstaja določena afiniteta med Sadom in Kantom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani