nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Prav Sadova zasluga je, da je pokazal, da svoboda in užitek ne gresta skupaj.
Drugič, s tem, da je na mesto brezpogojnega, ki devalorizira patološkost in s tem razcepi subjekta, postavil voljo do užitka, nekaj torej, kar je v kantovski terminologiji inkarnacija patološkega, se je Sadu posrečilo nekaj, kar naj bi bilo po Kantu nemogoče: povzdigniti v brezpogojno instanco čutnega oziroma patološkega, absolutno partikularnost torej, ki je strukturno nedovzetna za univerzalizacijo. Užitka kot tistega, čemur J.-A. pravi "partikularni absolut" oziroma "patološki absolut" - paradoksni absolut, pravi, ker aficira - ni mogoče umestiti v koordinate Kantove etike zato, ker ima po Kantu vse, kar sodi v red patološkega, relativni, spremenljivi značaj, skratka, je nestalno in neuniverzalizabilno in kot tako nezmožno, da bi lahko pretendiralo na absolutno vrednost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani