nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Ni naključje, da tako obrambno stališče pred željo zastopa Sadov privilegirani sovražnik, Rousseau. Rousseau je tu pravo nasprotje Sada in Kanta, saj za Rousseauja strast ni že po naravi transgresivna, pač pa dobi šele v družbi "tisto nebrzdano gorečnost, zaradi katere je ljudem često pogubna". Rousseau torej že afirmira ločnico med srečo in željo, saj je prav želja tista, ki, kot zatrjuje Rousseau, naredi tako pustošenje med civiliziranimi ljudmi. Naravni človek v nekem radikalnem smislu ne pozna želje ali, kot zapiše Rousseau, želja "srcem divjakov ne govori; vsakdo mirno čaka vzgib narave, se mu preda brez izbiranja in z več ugodja kot besnenja, in ko je potrebi zadovoljeno, vsa želja ugasne." Drugače povedano, če ima "" samo potrebe, je to zato, ker je še ves potopljen v naravo, tej pa je po Rousseauju dodeljena funkcija "regulatorja", ki subjektu onemogoča želeti onstran možnosti zadovoljitve:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani