nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Kant sicer ne zahteva neposredno, naj se moralni subjekt odpove sreči, zadostuje, če je do nje indiferenten. Indiferenten zato, ker Kant postulira drugo načelo moralnosti, dolžnost spoštovanja moralnega zakona, se pravi načelo, ki se od patološko določljive zmožnosti želenja loči po tem, da ga najmanjša sled patološkega delegitimira, zato pa je njegova prednost v nasprotju z negotovim in v "nepredirno temo" zavitim iskanjem sreče v tem, da ne zavaja, pač pa ponuja zanesljivo vodilo, ki ga "lahko najbolj preprosta pamet uvidi čisto brez težav in pomišljanja".
V tem, da voljo a priori, objektivno, to je, na način, ki je veljaven za vse, determinira le forma zakona, s čimer so za nazaj devalorizirane, narejene za enako ničeve vse negotove dobrine kot morebitni objekti želje, bi lahko videli Kantovo interpretacijo "zvestobe" želji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani