nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Naš prvi odgovor bi bil tale: če nas Sade še dandanes nagovarja, je to zato, ker je ponudil enega najbolj radikalnih poskusov izhoda iz nelagodja v kulturi, ki se manifestira kot ireduktibilni razkorak "med zadovoljitvijo, ki jo ponuja užitek v svojem prvotnem stanju, in tisto, ki je posledica zavitih, celo sublimiranih oblik, v katere užitek zaplete kultura."
Sadovo rešitev problema, ki je bil enako žgoč v obdobju razsvetljenstva, torej na samem pragu moderne, kakor dandanes, ko se je parenteza moderne zaprla, odlikuje artikulacija dveh potez razsvetljenskih receptov za izhod iz nelagodja: libertinizma, ki išče izhod v osvoboditvi strasti oziroma naturalizaciji želje; in fascinacije z zlom oziroma s trpljenjem, ki ga človek prizadeva svojemu bližnjiku tako rekoč "zastonj", "iz čistega užitka", kot se temu reče, s čimer preobrne platonovsko oziroma krščansko tezo, po kateri nihče ne povzroča drugemu zla hote. Sadova paradoksna rešitev
osvoboditve "človeka ugodja" iz okovov civilizacije, njenih zakonov, norm, prepovedi, skratka, emancipacije ugodja iz tiranije civilizacije, vodi namreč prek nečesa, kar je še bolj tiransko od civilizacije: prek užitka oziroma strasti, če uporabimo Sadov lastni termin.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani