nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
In tako kot otrok, ki se čudi, da so odprtine v mačjem natanko tam, kjer ima mačka oči, se tudi subjekt fikcije čudi, da mu je vloga, ki mu je bila prisojena, pisana na kožo, pri tem pa spregleda, da se mu fikcijska obleka tako poda zato, ker mora, če parafraziramo Lacana, potegniti glavo in ude prav skozi tiste luknje v tkanini simbolne instance, ki jih je zanj vnaprej naredil zakon.
Rekli smo, da ima pravna fikcija zmožnost, da zadeva telesa v živo, da povzroča bolečino ali ugodje, in sicer zato ker "drži" subjekta na dva načina: ne "drži" ga samo s sankcijami, s kaznijo, z grožnjo bolj ali manj neznosne realne, fizične bolečine za kršitev, z nečim torej, kar izkusi v realnem svojega telesa. Pač pa ga "drži" tudi z nič manj neznosno realno bolečino za morebitno izgubo nečesa, kar je zgolj dozdevek, namreč statusa, identitete, mandata, ki mu ga je sama podelila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani