nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Bentham ne ločuje namreč le med realnimi in nerealnimi bitnostmi, marveč slednje še enkrat razcepi na fiktivne bitnosti - to so diskurzivni elementi, ki jih ni mogoče ukiniti, ne da bi s tem izničili sam diskurz - in izmišljene (fabulous) bitnosti oziroma nebitnosti, ki so "rezultat objestne nenaravnosti v obliki objestnega stremljenja", saj jih uporabljajo tisti, katerih smoter je "varati in z varanjem vladati".
Odkritje, da je sama govorica "aparat užitka", kot bi rekel Lacan, orodje za distribucijo ugodja oziroma bolečine, zahteva torej radikalno spremembo perspektive: namesto jalovega prizadevanja za eliminacijo fikcij, ki je obsojeno na propad, ker so fikcije inherentne jeziku kot takemu, Bentham postulira same fikcije kot privilegiran dostop do realnosti; tako da bi lahko rekli celo, da na ravni družbene vezi šele fikcije odpro subjektu okno v realnost.
Zdaj lahko vidimo, zakaj je teorija fikcij conditio sine qua non
pravno-politične reforme.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani