nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Tu torej ni indiferentnosti do patološkega, pač pa je patološko eden od kriterijev za presojo "dobrosti" zakona.
Benthamovo utopijo sreče za vse spodbijata tako Kant kot Freud: Kant s tem, ko pokaže, prvič, da na področju patološkega ni nobene stalnosti, da tu ravno ni mogoče "za vse", in drugič, da je univerzalno artikulirano na eksces, prekoračitev meje, ki jo predstavlja ugodje; Freudu pa gre zasluga za to, da danes vemo, da med zakonom in telesom ni srečnega srečanja oziroma da je tako srečanje mogoče le v fantazmi, ki omogoča subjektu, da je srečen tudi v trpljenju - recept, ki ga ravno ni mogoče univerzalizirati. To pa seveda povsem obrne smisel Benthamove etike, katere centralni problem je, kako z zakoni zmanjševati trpljenje in večati ugodje, skratka, kako zgraditi most med Drugim zakona in realnim telesa, most, ki naj bi veljal za vse.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani