nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Teoretik koristnosti nujno zgreši željo, ker zanj želja oziroma strast kalkulirata na enak način, kot kalkulira egoistični posameznik: kako priti do čim večjega dobička s čim manjšo izgubo? In narobe, če Bentham reducira željo na potrebo, je to zato, ker beži pred željo kot obskurno točko, ki ni dostopna kalkuliranju, ker je imuna za ceno, ki jo mora plačati subjekt.
V tej luči bi lahko utopični projekt sreče za vse razumeli kot beg pred tesnobo, ki nam jo zbuja želja, kot poskus izbrisati to mračno točko, to vznemirjujočo pego, o kateri Bentham noče nič vedeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani