nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Teorija fikcij naj bi omogočala Benthamu, da dobro situira kot koristno, toda to dobro, za katero gre v utilitarizmu, vztraja Lacan, je dobro, "kolikor je realno" . Benthamu naj bi se po Lacanu posrečilo situirati ugodje kot nekaj realnega zato, ker ugodje - četudi se izračunava in porazdeljuje v skladu z določenimi modalitetami družbene vezi (od tod strateška vloga prava, ki je pri Benthamu "denaturirano", reducirano na "fikcijo") - vseeno ni odvisno od arbitrarnega pravila za njegovo distribucijo.
Bentham naj bi tako za teorizacijo ugodja kot realnega, kar bo Lacan pozneje povzel s konceptom užitka, naredil tisto, kar je Descartes naredil za teorizacijo razcepljenega subjekta: s postuliranjem načela ugodja kot poslednjega kriterija za presojo "dobrosti" simbolnih institucij je utilitarizem napovedal premestitev težišča etike z idealov, vrednot, norm, skratka, z dozdevkov na realno. Povsem v skladu z diogenovsko kiniško tradicijo tudi
utilitarizem pokaže, da se za ideali skriva pravi suveren, namreč načelo ugodja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani