nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Freud pomeni za Lacana korak naprej v etični problematiki, ker v središče etičnega spraševanja postavi opredelitev "človekovega razmerja do realnega", a ta preobrat v odnosu do realnega napove že Bentham, saj je že pred Freudom ločil realno od fiktivnega, s tem ko je dobro, ki ga je tako kot Aristotel enačil z ugodjem, umestil v realno. Teorija fikcij naj bi omogočala Benthamu, da dobro situira kot koristno, toda to dobro, za katero gre v utilitarizmu, vztraja Lacan, je dobro, "kolikor je realno" . Benthamu naj bi se po Lacanu posrečilo situirati ugodje kot nekaj realnega zato, ker ugodje - četudi se izračunava in porazdeljuje v skladu z določenimi modalitetami družbene vezi (od tod strateška vloga prava, ki je pri Benthamu "denaturirano", reducirano na "fikcijo") - vseeno ni odvisno od arbitrarnega pravila za njegovo distribucijo.
Bentham naj bi tako za teorizacijo ugodja kot realnega, kar bo Lacan pozneje povzel s konceptom užitka, naredil
tisto, kar je Descartes naredil za teorizacijo razcepljenega subjekta: s postuliranjem načela ugodja kot poslednjega kriterija za presojo "dobrosti" simbolnih institucij je utilitarizem napovedal premestitev težišča etike z idealov, vrednot, norm, skratka, z dozdevkov na realno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani