nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Izguba ugodja kot neogibna konsekvenca načela koristnosti pa je, presenetljivo, prav točka, kjer konvergirata liberalistična in psihoanalitična kritika utilitarizma, četudi so motivi, ki ju vodijo pri tem, da zavračata utilitaristično rešitev, resorpcijo individualne nesreče v občo srečo, popolnoma nekompatibilni.
Eden najhujših očitkov, ki jih na utilitaristično etiko naslovi J. Rawls, najvidnejši predstavnik sodobnega liberalizma, je namreč ta, da gre za etiko, ki cinično "kalkulira" z žrtvovanjem ugodja posameznikov. Pravzaprav je mogočna in mestoma skrajno artificielna mašinerija Teorije pravičnosti postavljena na noge zato, da bi iz univerzuma pravičnosti kot enakosti izključila sakrificielne situacije, to je situacije, v katerih sam sebični individuum sprejme izsiljeno izbiro kot racionalno, se pravi, pristane na to, da bo njegovo ugodje žrtvovano v prid obče sreče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani