nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Krščanstvo je že imuniziralo subjekta za užitek, Kant pa ta problem reši tako, da na mestu, kjer bi moral odgovoriti na vprašanje užitka Drugega, vtihotapi, kot pravi Lacan, "svoj voluntarizem Zakona-za-Zakon, za katerega je mogoče reči, da se sklicuje na ataraksijo stoičnega izkustva". Kantova rešitev je pravzaprav ponovitev stoiške geste: Fiat voluntas tua!
Če problem glasu skorajda zamaje same temelje Kantove etike zakona, je to zato, ker v trenutku, ko se Kant znebi božjega zapovedovalca, "naturnega" subjekta izjavljanja imperativa dolžnosti, nastopi skorajda nerešljiva naloga: kako identificirati izjavljalca kategoričnega imperativa. Kot brezpogojna zapoved dolžnosti spoštovanja moralnega zakona kategorični imperativ neogibno napotuje na neko neuklonljivo voljo, instanco, ki ukazuje, zapoveduje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani