nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Lacan naj bi pri tem izhajal predvsem iz afekta bolečine, ki naj bi bil nujni korelat subjektovega odnosa do brezpogojnega: pri Sadu univerzalna pravica do užitka implicira to, da je vsakdo lahko reduciran na žrtev trpinčenja, pri Kantu pa odnos do zakona kot brezpogojnega zahteva negacijo pathosa. Ta moment krutosti naj bi razkrival pravo resnico brezpogojnega pri obeh: "Povejmo, da je to dobro kot Dobro predpostavljeno zgolj s pravkar omenjeno postavitvijo proti in nasproti slehernemu objektu, ki bi nanj vezal svoje pogoje, z zoperstavitvijo vsakršnim negotovim dobrinam, ki bi jih zaradi načelne ekvivalence ti objekti lahko prinesli, da bi se končno vzpostavilo kot superiorno zaradi svoje univerzalne vrednosti. Vsa teža je torej natanko na izključitvi vsega tistega, gona ali čustva, kar bi subjekt lahko trpel v svojem interesu za objekt - tistega torej, kar Kant zato oriše kot 'patološko'."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani