nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Če povzamemo, v grobem bi lahko rekli, da kritiki očitajo Lacanu, da vidi v Kantovi etiki razcep subjekta tam, kjer ga ne more biti (med subjektom izjave in subjektom izjavljanja zakona), razcep, ki minira samo možnost avtonomije volje, na kateri temelji Kantova etika; na drugi strani pa Lacan noče videti razcepa, ki ga sam Kant uvaja, namreč razcepa med subjektom kot fenomenom in subjektom kot noumenonom, pač pa obravnava Kantovega moralnega subjekta kot Sadovega subjekta ugodja, tj. kot naravni fenomen.
Tudi za M.-Ménard naj bi imela Lacanova nekoliko "forsirana" interpretacija Kanta iz Sadove perspektive za poglavitno tarčo univerzalno etiko. "S tem da Sade predstavi karikaturo univerzalnosti, sili k premisleku sestave tistega, kar se zbira pod tem izrazom, česar pa ne Kant ne Lacan zares ne pojasnita."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani