nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Opora Kantovemu moralnemu zakonu naj bi bila zato potlačena perverzna želja, želja, ki ujame subjekta v past užitka in s tem dokaže, da je drugega mogoče prisiliti v uživanje, prisiliti ga, da želi sebi navkljub, prisiliti ga k priznanju, da ne se more upreti užitku. Perverznež s tem dokazuje, da mu ne gre za golo zadovoljitev gona, za užitek, pridobljen s trpinčenjem, pač pa za usodo subjekta: če hoče perverznež na drugega prevreči bolečino obstoja, je to zato, ker je perverzna želja zmerom želja po perverziji.
Če povzamemo, v grobem bi lahko rekli, da kritiki očitajo Lacanu, da vidi v Kantovi etiki razcep subjekta tam, kjer ga ne more biti (med subjektom izjave in subjektom izjavljanja zakona), razcep, ki minira samo možnost avtonomije volje, na kateri temelji Kantova etika; na drugi strani pa Lacan noče videti razcepa, ki ga sam Kant uvaja, namreč razcepa med subjektom kot fenomenom in subjektom kot noumenonom, pač pa obravnava Kantovega
moralnega subjekta kot Sadovega subjekta ugodja, tj. kot naravni fenomen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani