nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Ta sistematičnost mučenja, to dolžnostno trpinčenje je po Lacanu značilnost vesti oziroma nadjaza. Tudi za znameniti Kantov glas vesti je namreč mogoče reči, da je izvirno zloben, škodoželjen, ker mu ni mar za subjektovo blaginjo, pravzaprav bi morali reči, da je zainteresiran za človekovo nesrečo, subjektu hoče zlo in ne dobro, kajti, kot je večkrat zapisal sam Kant, ni glas vesti nikdar zadovoljen, nikdar zadovoljen, naj si subjekt še tako prizadeva delovati iz čiste dolžnosti, lahko bi rekli, da je strukturno nezadovoljen, ker je njegovo načelo: hočem več!
Za kritike te interpretacije naj bi bil Lacanov artificielni silogizem, ki omogoči subverzijo Kanta s Sadom, sestavljen iz več bolj ali manj vprašljivih korakov, pri čemer izstopata kot kristalizacijski točki pojem univerzalnega in avtonomija volje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani