nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Redukcija zakona na golo formo zakonitosti ima po Lacanu za nujno posledico "radikalno zavrnitev patološkega, slehernega ozira na dobro, na strast, celo na sočutje" in, v skrajni posledici, ne samo indiferentnost do subjektove dobrobiti, marveč obsceno, škodoželjno uživanje v težavah in celo trpljenju, ki ga izkusi subjekt, ko sledi univerzalnemu zakonu. Gre namreč za to, da je ta zavrnitev patološkega, s katero se sploh lahko vzpostavi polje moralnega zakona, mogoča edino, "kolikor se volja z njim /zakonom/ obveže zgolj k temu, da iz svoje prakse izloči vsak razlog, ki ni lasten sami njeni." Ključna pri tem je prav paradoksna sprega univerzalnosti, zakona, reduciranega zgolj na formo, zakona, ki naj bi veljal za vse, in radikalno kapriciozne volje, ki je sama sebi zakon.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani