nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Toda ta Drugi ravno ni enovit, pač pa se razcepi na dve instanci: "dobrohotno" instanco ideala Jaza, točke, "s katere me Drugi vidi, v obliki, v kateri mi ugaja, da me vidi", kot bi rekel Lacan. Tako recimo za Napoleona dobi njegova heroična eksistenca smisel edino za fantazmatski pogled Drugega, denimo, očeta. Toda izpostavi samo tisto razsežnost notranje sodbe, kjer se dejavnik presoja glede na "gon po lastni blaženosti", skratka, ko se presoja z vidika nadjaza.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani