nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Dejanje obravnava v luči zadovoljitve, ki jo nudi subjektu v njegovi partikularnosti: "... če je /ravnatev/ primerjena stanu individua sploh, ne da bi ga presegala, in takovšna, da individualnost nima stanu tako, da bi kot vnanje določilo visel na njej, temveč to občost izpolnjuje s samo seboj in se ravno s tem kaže kot sposobna nečesa višjega, vé sodba njeno notrino kot častiželjnost itn. Vtem ko v ravnatvi sploh pride ravnajoče do samega sebe v predmetnosti ali do samoobčutja sebe v svojem bivanju in torej do užitka, vé sodba notrino kot gon po lastni blaženosti, pa naj sestoji tudi le v notranji moralni prevzetnosti, užitku zavest o lastni odločnosti in predokusu upanja na neko prihodnjo blaženost."
Napoleon, če vzamemo Heglov lastni zgled zgodovinskega agensa, je na eni strani nedvomno individualnost, ki "občost izpolnjuje s samo seboj".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani