nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Se pravi, da končno umno bitje, ko se ozre v preteklost, lahko zatrdi, da bi se tisto, kar se je zgodilo, natančneje, kar se je z vidika zakona naravne kavzalnosti moralo zgoditi, moglo ne zgoditi.
Ta "glas", ki ga slišimo predvsem, kadar se kesamo "zaradi že zdavnaj storjenega dejanja, kadarkoli se spomnimo nanj", subjekta dobesedno iztrga iz časovnega toka in ga postavi tako rekoč v perspektivo poslednje sodbe, ko mora subjekt tako rekoč "potegniti črto" pod vsa svoja dejanja. Bolečina, ki jo subjekt izkusi, ko se kesa, je sicer, kot priznava sam Kant, "praktično prazna", saj "zgodenega ni mogoče narediti za nezgodeno", a hkrati povsem upravičena, "saj um, kadar gre za zakon naše inteligibilne eksistence (za moralni zakon), ne priznava nobene razlike v času in samo sprašuje, ali mi dogodek pripada kot dejanje ...".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani