nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Na perverzne oziroma nadjazovske podtone volje, utelešene v kategoričnem imperativu, je opozoril že Freud. Freud in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega perverzneža od tistega, ki se tako rekoč spremeni v "usta morale". Freud je v celi vrsti svojih spisov opozarjal, da moralna vest parazitira na energiji, ki je prvotno namenjena zadovoljitvi, ki se ji je subjekt moral odpovedati. A ko Lacan v "Kantu s Sadom" išče s pomočjo Sada resnico, od katere Kant ne more ozdraveti, uporabi v ta namen ne Sada-žrtev moralnega zakona, avtoritete, ki se razglaša za utelešenje moralnega zakona, pač pa Sada-sadista, natančneje, romaneskne upodobe sadistične subjektivne pozicije. Če je lahko Lacan napisal "Kanta s Sadom", je to zato, ker mu je Sadova pozicija subjekta, situiranega kot objekt, kot instrument volje Drugega, omogočila, da pride do vzroka želje oziroma do tistega obrata, kjer se slepa želja, begajoča od ene predstave ugodja do druge, preobrne v konstanto voljo, voljo, ki
vztraja pri svojem brezpogojnem Hočem!, volja, ki se ne meni za nobene ovire, za nobene meje, ki jih subjektovi dobrobiti postavlja načelo ugodja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani