nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Če je nujno, da o objektu sodimo, da je dober, še preden postane možni smoter za delovanje, pomeni, da je sama volja podrejena načelu, ki ji je v temelju tuje, heteronomno, oziroma da so volji vsiljeni zunanji kriteriji razločevanja dobrega od slabega. Postulirati dobro kot zastavek moralnosti pomeni za Kanta, in to veliko pred Freudom in Lacanom, da je edini kriterij za presojo zaželenosti predmeta občutek ugodja oziroma neugodja. Načelo ugodja je po Kantu zakon dobrega kot Wohl, tj. zakon, ki meri na subjektovo dobrobit, blaginjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani